Velik potencial kreativnih industrij

 

Kreativne industrije

Kreativne industrije postajajo vse pomembnejši akter v gospodarstvu . Poročilo Deutsche Bank Research iz 2011 kaže, da v Nemčiji v njih dela že prek milijon ljudi, ki so večinoma samozaposleni. V letu 2009 so ustvarile za 60 milijard evrov prometa, kar je več kot celotna nemška avtomobilska industrija. Raziskovalci pa opozarjajo, da je potrebno za nadaljnjo rast sektorja zagotavljati boljše delovne pogoje. KI imajo namreč drugačne značilnosti in zahteve kot “klasične” gospodarstve panoge.

Tudi pri nas se o KI vse več govori. Izkušnje kažejo, da so predstave, kaj KI so in katere dejavnosti sodijo to področje, zelo različne. Doslej najbolj uveljavljena, a še kar zapletena, je opredelitev KI britanske vlade:

” Kreativne industrije vključujejo dejavnosti, ki temeljijo na posameznikovi ustvarjalnosti, spretnostih in talentih ter imajo potencial za generiranje bogastva in novih delovnih mest prek ustvarjanja in izkoriščanja intelektualne lastnine.”

Britanci med KI uvrščajo sledeče panoge:

  • oglaševanje,
  • arhitekturo,
  • umetnost in trgovanje s starinami,
  • domačo obrt,
  • oblikovanje,
  • modno oblikovanje,
  • film, video in fotografijo,
  • razvoj računalniških in mobilnih aplikacij, igric in e-založništvo,
  • glasbo, vizualne in performativne umetnosti,
  • založništvo,
  • televizijo in radio.

V analizo Deutsche Bank Research pa so jih vključili nekoliko manj, saj so izpustili trgovanje s starinami, domačo obrt, modno oblikovanje in jih nekoliko drugače poimenovali. Raziskava Deutsche Bank zajema profitni sektor, ne pa tudi vladne in nevladne organizacije, ki sicer delujejo na kreativnem področju.

 

Ključne ugotovitve nemške raziskave so:

  • med posameznimi panogami znotraj KI so velike razlike v zaslužku: najbolj dobičkonosen je razvoj računalniških aplikacij in igric, najmanj pa umetniško ustvarjanje;
  • 97% vseh podjetij na področju KI je mikro in majhnih podjetij, saj zaposlujejo manj kot 10 ljudi;
  • 3% srednjih in velikih podjetij 57% vsega zaslužka
  • 23% vseh zaposlenih je samozaposlenih, s praviloma nestalnimi prihodki in posledično manjšo socialno varnostjo;
  • ključni motivi za zaposlitev na področju KI so: osebna in profesionalna svoboda, spreminjanje hobijev v poklic, v bolj umetniških dejavnostih pa tudi želja postati slaven;
  • ustvarjalci se srečujejo z neugodnimi delovnimi pogoji;
  • ustvarjalcem na področju KI primanjkuje poslovnih spretnosti, predvsem kako zaslužiti s svojim ustvarjanjem;
  • mikro podjetja iz KI imajo omejen dostop do kapitala, kreditiranja;
  • podjetja iz KI imajo praviloma prav tako omejen dostop do državnih finančnih virov.

 

Priporočila Deutsche bank Research za izboljšanje stanja na področju KI pa so skladno z izsledki sledeča:

1. Zasnova optimalnih delovnih prostorov za ustvarjalno skupnost in nadaljnji razvoj ICT tehnologij:
“Open communities need not only virtual platforms for person-to-person contact but also physical workspace.”

2. Razvoj modelov bolj fleksibilnega kreditiranja podjetij iz KI:
“In the CI companies are distinguished by the individuality of their ideas: products and services are less similar than in other branches of the economy. Conventional assessment procedures provide less meaningful prognoses of future business success.”

3. Razvoj zakonodaje varovanja intelektualne lastninena spletu:
“In order for creatives to be able to benefit from the value they create, patents and copyrights need to enjoy unambiguous protection and enforcement. However, there is an increasing number of sectors and segments that successfully generate value without strict enforcement of protection rights.”

4. Nadaljnji razvoj koncepta inovacij, z vpeljavo dimenzije  skupinskega inoviranja:
“The creations are hardly ever the product of a single individual anymore and innovations can also no longer be attributed to single persons either.”

V primeru uvajanja zgornjih izboljšav, naj bi po oceni Deutsche Bank v Nemčiji do leta 2020 prihodki na področju KI narasli na 175 milijard evrov letno.

Coworking je neločljivo povezan z razvojem kreativnih industrij. Dosedanje empirične raziskave kažejo, da zagotavlja izredno ugodne delovne pogoje za ustvarjanje in inoviranje. Spodbujanje coworking skupnosti in vzpostavljanje začasnih ali stalnih coworking prostorov je zato izredno koristno za zaganjanje kreativnih industrij v našem prostoru in posledično koristna osvežitev utrujenega slovenskega gospodarstva.

 

Nadaljnje branje:

Poročilo Deutsche Bank Research ” Cultural and creative industries” (v pdf)