Na obisku v NextSpace, San Francisco


Moram priznati, da se pred obiskom Silicijeve doline nisem kaj preveč obremenjeval s konceptom coworkinga. Za zadevo sem slišal, vendar imamo z Neolabom najeto svojo pisarno, tako da si niti nisem mislil, da je zame kaj takega sploh lahko aktualno. Pred nekaj tedni pa sva s prijateljem v San Franciscu ob naključnem obiskovanju tamkajšnjih podjetij naletela na coworking prostore NextSpace, omenjena izkušnja pa mi je dala vedeti, da se morda motim.

NextSpace deluje v nekaj ameriških mestih, v San Franciscu pa imajo najeti dve pisarni, vsaka je velika verjetno kakih 300 m2. Trenutno imajo 175 članov, ki za njihove storitve plačujejo nekje od 300 do 1.000 dolarjev na mesec. Paketi gredo od stola na skupni mizi, do svoje mize s predalnikom in celo svoje mini pisarnice, vsak pa ima na voljo tudi nekaj ur mesečno v eni izmed dveh konferenčnih dvoran.

Večina članov je bolj “kreativcev”, od umetnikov, oblikovalcev, glasbenikov, pa tudi razvijalcev in finančnikov. Celotno vzdušje je zapeljano v smer skupnosti, v eni pisarni so slike vseh ljudi in njihovih usmeritev, v kuhinjici pa ima vsak mesto za svojo skodelico kave. Družabnost in medsebojna pomoč sta očitna na vsakem koraku, kar je tudi najbolj vplivalo na to, da sem ponovno razmislil glede dodane vrednosti celotnega modela coworkinga.

NextSpace se je izkazal za eno izmed najbolj gostoljubnih podjetij na moji poti. Lindsay, tajnica / vratarka oz. “Community Builder”, kot ji piše na vizitki (kar pove veliko glede pristopa k coworkingu!), pa si je vzela kar nekaj časa, da nama je razkazala vse prostore. Dobila sva tudi kupona za brezplačno enodnevno uporabo prostorov, kar pa zaradi časovne stistke žal nisem uspel izvesti, čeprav bi verjetno moral.

San Francisco in Silicijeva dolina sta zgrajena okoli podjetniške in startup kulture sodelovanja in deljenja znanja (VentureBeat: The Opposite of Goldman Sachs is Silicon Valley), kar je v večji meri pripomoglo k razvoju celotne regije. Podobno je s coworkingom. Bistvena prednost takega načina dela ni samo v tem, da si posamezniki in podjetja najdejo cenovno ugoden prostor za delovanje, skoraj pomembnejše je medsebojno širjenje idej in kultura medsebojne pomoči. Potrebujemo graditelje skupnosti, saj smo skupaj močnejši. Nekaj takega se bomo morali v Sloveniji še naučiti, vendar izgleda, da smo na pravi poti.

 

Grega Stritar (http://twitter.com/gstritar) je podjetnik, sistemski arhitekt, bloger in geek, trenutno situiran v Ljubljani. Svoje misli deli na stritar.net .