CoTurneja: Berlin

Največji strah mladih nemških ustvarjalcev je t.i. gentrification. Termin označuje pojav, ko sprva neugledne soseske naselijo kreativci, jih polepšajo in poživijo ter jih tako naredijo privlačnejše za bivanje. Posledično se začnejo v ta okolja preseljevati vedno bogatejši ljudje, ki tiste, ki so četrti vdahnili dušo, izrinejo iz njih. Ustvarjalci si dražjih najemnin in ostalih višjih stroškov povezanih z vse večjim povpraševanjem namreč ne morejo privoščiti.

Prav zato Berlin že nekaj let nosi nadiimek novi New York in zato danes o Leipzigu govorijo kot o novem Berlinu.  Ne gre toliko za podobnost med mesti kot gre za podobnosti med ustvarjalnimi skupnostmi, ki so ali pa danes živijo v njih.

Že pred časom je Amsterdam predstavil strategijo za vzpostavljanje umetniških tovarn. Z njeno implementacijo in drugimi sorodnimi projekti, želijo do leta 2020 postati najbolj kreativno mesto Evrope. Nizozemci se namreč dobro zavedajo, da ima gentrifikacija le kratkoročno pozitivne ekonomske učinke, dolgoročno pa mesta ubija, zato so na koncu strategije zapisali: “Art Factories are like water. Withouth water and without a living art scene, a city wilts.

Etsy Labs

Berlinčani se z gentrifikacijo spopadajo na različne načine. Eden izmed prijemov je, da stanovanjske skupnosti v določenih soseskah združijo moči in se uprejo bogatim podjetjem, ki želijo tam odpirati pisarne ali trgovine. Redno so organizirani tudi ulični protestiGentrification blog objavla datume aktualnih protestov v različnih berlinskih četrteh. Pisana druščina protestnikov (mladi anarhisti, družine z majhnimi otroci in upokojenci) nosijo transparente, ki opozarjajo na prevlado kapitala nad vrednotami pravične družbe kot npr.  “Wir bleiben alle!”, “Unser Ghetto!”, “Wo ist mein Loft?”.

Organiziranost, premišljenost, mirnost in vztrajnost tovrstnih akcij pa kaže prebujenost, moč in neuklonljivost nemške civilne družbe, ki je lahko vzor mnogim civilnim inicativam pri soočanju z raznolikimi socialnimi krivicami širom Evrope.

Sicer pa najino potepanje po Berlinu ni bilo le raziskovalno urbanistične narave, ampak sva imela številne druge načrtovane ali spontane zanimive opravke.

Po naključju sva prispela ravno v času berlinskega tedna mode. Na poti do stanovanja sva opazila, da se na terasi letos odprtega coworking prostora Supermarkt dogaja neka zabava. Parkirava in že sva se znašla na prizorišču enega izmed fashion dogodkov. Supermarkt je namreč za dan spet postal pravi super market, saj so pisalniške mize zopet zamenjali obešalniki. Mogoče zaradi nemške kulinarike ali Heidi nostalgije, naju je vsekakor najbolj prepričala Pony Maedchen.

Supermarkt Fashion Week

Supermartkt Fashion Week

V naslednjih dneh sva nato obredla še par modnih dogodkov. Navdušujoč je bil vintage sejem Toast&Jam v organizaciji Etsya in razstava mladih finskih dizajnerjev Helsinki Fresh. Zelo lepo in domiselno ter sploh ne preveč drago!

Toast & Jam Berlin

Etsy Toast & Jam

Helsinki Fresh Berlin

V skladu s krovno coworking temo potovanja sva se seveda odpravila tudi v par coworking placov. V najbolj znani coworking prostor Betahaus sva bila povabljena na zajtrk, v simpatičnem brazilskem Agora collectivu sva se ustavila na kosilu (splača se imeti Francoza za menedžerja prostora, no, vsaj kar se hrane tiče!), na večernem, do zadnjega kotička popolnjenem UX sessionu pa sva bila v co.up ki je primarno IT-jevska sodelavna skupnost. Povsod sami fajni ljudje, ki kljub temu, da delajo izredno inovativne, uspešne projekte, ostajajo skromni in prijazni ter odprti za najrazličnejša sodelovanja.

Betahaus

Betahaus Breakfast

Agora Collective

Agora Collective

Med sestanki, pohajkovanji, lenarjenji v community gardnih, pivih in sladoledih sva skočila tudi v kakšno galerijo. Najbolj fascinantna je bila zagotovo razvratna, kontroverzna razstava Tulsa, fotografa in režiserja Larrya Clarka, ki je zaslovel s  filmom Kids. Če boste mogoče v Berlinu do 12. avgusta jo pojdite pogledat. Čeprav so na fotografijah večinoma mladoletniki, pa vas bodo spustili notri le, če ste polnoletni.

Larry Clark

Ker se spodobi, da si na vsakem potovanju tudi kdaj pa kdaj “pravi turist” sva se udeležila triurne free Alternative Berlin ture. Bilo je poučno, fokus je bil predvsem na street artu, spoznavanju različnih tehnik in artistov. Bolj kot v družbeno angažiranih grafitih, berlinski ulični umetniki tekmujejo v estetski vrednost in stopnji nevarnosti, ki jo izdalava določenega dela predstavlja. Velja pravilo dokončanja grafita v največ 3 minutah, ki temelji na izračunu statistik hitrosti ukrepanja nemške policije. Zadnja inovacija v tehniki aplikacije grafitov pa je nadomeščanje pene v gasilskih aparatih z sprej barvo. Pritisk, ki ga omogoča sistem gasilskega aparata tako omogoča sprejanje z velike razdalje (npr. zelo visoko na steno) in barvanje velikih površin.

Šla sva na popoldansko izmeno izleta, če izbereš večerno je sprehod približno enak, le da se vmes še malo počiješ v barih na poti in na koncu zažuraš v enem izmed underground klubov. Res fajn!

Alternative Tour Berlin

Alternative Tour Berlin

Alternative Tour Berlin Streatart

Da, za Berlin vsekakor drži rek “Poor, but sexy”. Fino bi bilo, da bi meščani še dolgo kljubovali napredujoči gentrifikaciji, da ne bo v par letih postal le še eno “Rich, but boring” velemesto …

Naslednja postaja: Hannover!

Eva in Luka